Vremščica

Z avtoceste Koper - Ljubljana zavijemo na izhod Divača in po industrijski coni zavijemo v križišču desno za Dolnje Ležeče. Po glavni cesti se peljemo vse dokler z leve ne opazimo avtobusne postaje, pred njo zavijemo levo. Po približno petih minutah se nam z leve priključi prvi asfaltiran odcep, to  je naše današnje izhodišče. 

 

Vremščica, moja priljubljena vikend destinacija. Za izhodišče najpogosteje izberem Vagon, pravilno se imenuje Loščica. Ta pot mi je najljubša. Čez teden ni ljudi, ob vikendih pa tudi ni neke gneče. Avto parkiram pod drevesi v senco. V tem delu dneva je kar mračno, sončni žarki s težavo prodrejo skozi goste krošnje. Pogled privabi vagon, ki stoji pod drevesi. Kar naenkrat imam veliko vprašanj a le malo odgovorov. Ko garmin najde satelitski signal, vklopim štart in pot pod noge. Noge so lahke in močne, čez čas padem v ritem in glava se odklopi od tedenskega dogajanja.  Sama pot je prijetna, v tem delu leta na določenih mestih malenkost poraščena z visoko travo. Prvi del poti se vzpenjam skozi gozd, je prijetno, precej hladneje kot v Kopru. Občasni pihljaji vetra so od Boga dani. Narava da tisto, kar mesto vzame. Lahko sem sam s sabo, tok misli je prosto po Prešernu, ne vežem se na nič. Samo pustim, da gredo mimo. Čez čas samo hodim in sem pozoren na okolico, pridem v stanje brez misli. To je svoboda. 

Prispem do dela kjer so pred kakšnim letom podirali drevesa, pot si je že rahlo opomogla. Ne bo nikoli več takšna kot je bila. Tako narava kot ljudje imamo brazgotine, ki nas opominjajo, da življenje ni samo potica. Včasih, da kaj zgradiš moraš tudi kakšen most porušiti.

Prispem iz gozda na travnik, kjer se mi odpre pogled na Nanos. Nadaljujem naprej in se znova vrnem v zavetje gozda. Na enem izmed dreves na desni, če si pozoren opaziš termometer. Počasi pridem do zadnjega vzpona, lep klanec je. Še malo in sem na vrhu. V kolikor nam je vreme naklonjeno so razgledi lepi. Pogled seže v Julijske, Kamniško Savinjske Alpe in seveda tudi v bližnjo okolico z nekoliko drugačne perspektive. Proti vzhodu se vidi Snežnik, z juga nas opazuje Slavnik. Poroti zahodu pa pogled seže v Italijo.  Odpravim se naprej proti cerkvici sv. Urbana, katero je omenil Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske (1689). Lepa cerkvica. Tudi kakšna klop se najde, da malo odpočijem in uživam v tišini. Pred tem kot se spodobi na takšnem mestu najprej zmolim.  Veter se poigrava s krošnjami dreves in izvabi pomirjajoče zvoke, to je popolno. 

Izhodišče 45°40'53.3"N 14°02'48.4"E

Nadmorska višina Vremščice je 1027m, 

dolžina poti 7,5 km,
višinski metri: cca. 380 m