Pohodništvo za telebane: november 2018

ponedeljek, 26. november 2018

Od Črnokalske utrdbe do cerkve Marije Snežne

Črni Kal je slikovita vasica, ki se nahaja tik ob regionalni cesti Koper – Ljubljana. Je značilna istrsko-kraška vas, na črnokalskem bregu, pod prepadnimi stenami kraškega roba, v zavetrni prisojni legi. V bližini vasi se nahaja avtocestni viadukt Črni Kal.V vasi stoji cerkev Svetega Valentina, katere posebnost je zvonik, nagnjen približno za meter. Pomembno arhitekturno vrednosti ima tudi Benkova hiša, ki je najstarejša podeželska hiša v koprski občini, saj napis na polkrožnem portalu razkriva, da sta jo leta 1489 zgradila mojstra Andreas in Benco. V bližnjem kamnolomu so odkrili prazgodovinsko sekiro, datirano v paleolitik in pa bronast kipec boginje Junone iz rimske dobe.

Na enem od črnokalskih ovinkov je postavljen spomenik Prekomorskim brigadam. S svojo značilno obliko treh premcev bark ponazarja pot mnogih Primorcev in Istranov, ki so se med drugo svetovno vojno borili v teh brigadah.

Zavijemo z avtoceste in se držimo za Podgorje. Izberemo odsek desno za Črnotiče ter zavijemo na makadam cesto. Peljemo se nekaj sto metrov naprej in parkiramo.

Od kažipota se že vidi Črnokalski grad, do katerega je par minut hoje. Nahaja se na trideset metrov visoki skali, ki je nekoč bila dostopna le preko štirimetrskega dvižnega mostu. V 11. stoletju ga je dal sezidati istrski mejni grof Ulrik I, da bi tako nadziral pomembne strateške poti. Ruševine utrdbe so na strmi skali, ločeni od Kraškega roba, ki ju je nekoč povezoval dvižni most. Danes so ostanki utrdbe ponovno dostopni preko kovinskega mostu.

Tu se nahaja tudi priljubljeno plezališče primerno tako za začetnike kot bolj izkušene plezalce. V kolikor vas navdušuje plezanje, bi priporočal plezalni vodnik Kraški rob, avtorja Jurija Ravnikarja, ki je izšel leta 2017.
Z utrdbe se odpre čudoviti pogled na okoliške hribe in doline. Pogled navzdol nam razkrije dolino reke Rižane, pogled navzgor pa hribovje s Tinjanom in Koprom v ozadju. Vredno ogleda, saj se pred nami razkrije domala vsa slovenska Istra. Ko se naužijemo razgleda, se odpravimo naprej. Izberemo Praproče - lahka pot, ki vodi skozi gozd do železniške postaje.

Držimo se markacij, ki vodijo do železniških tirov. Hodimo vzporedno z železnico po makadam cesti.

Prispemo do železniške postaje Črnotiče.

Nadaljujemo svojo pot po makadam cesti naprej. Z leve strani nas spremlja vas Črnotiče. Na vaškem trgu, kjer so korita z vodo, stoji cerkev Svetega Pavla iz leta 1873. V ilirskih časih je bil vrh spremenjen v gradišče ( utrjena naselbina na vzpetini ), od katerega se je do današnjih dni ohranil dva do tri metre visok in deset metrov širok ter nekaj sto metrov dolg polkrožen obrambni nasip.

Pot nadaljujemo po cesti vse do kažipota za cerkev Marije Snežne. Sledimo markacijam.

Vzpetina med vasmi Črnotiče in Praproče je že v prazgodovini služila kot gradišče. O nastanku cerkve Marije Snežne obstaja več legend. V četrtem stoletju naj bi na isto noč papež in bogati Rimljan Ivan sanjala, da jima je Marija naročila, naj zgradijo cerkev na kraju, kjer bo 5. avgusta zapadel sneg. Tako pravi tudi legenda o Gradiščih, da je tega dne zapadel sneg na vzpetini, kjer so nato okoliški prebivalci zgradili cerkev.

Druga legenda pravi, da naj bi se Marija prikazala ljudem na vzpetini, o čemer še danes priča viden odtis noge v kamnu na stezi sredi hriba, preden se pride do stopnic in obzidja.

Tretja legenda pripoveduje o napadu turških konjenikov, ki so pridirjali pred cerkev. Pred vrati cerkve se je konj poveljnika ustavil in se zasukal. Kopito se mu je vdrlo v živo skalo. Ta odtis konjskega kopita v kamnu je viden nedaleč od vhoda v cerkev na zahodni strani.

Ko se odpravimo naprej, gremo desno od vhoda cerkve ter pridemo do markacij.

Po nekajminutnem spustu navzdol se pot začne znova dvigovati. Na nekaterih delih bo treba prestopiti pašno ograjo. Po prihodu do kažipota se odločimo ali gremo po poti za Črnokalski grad na desno ali pa gremo levo pa si pogledamo še jamo Ladrico ( Golobja jama ). To nam vzame 10 minut hoje. Delček cca. tri metre spusta moramo opraviti po varovani poti ( "zajli" ). Za ogled jame moramo imeti vsaj osnovno jamarsko opremo. Najbolje je, da jamo obiščemo z izkušenim jamarjem.

Po vrnitvi do kažipota gremo za Črnokalski grad. Nekaj čase še hodimo v zavetju dreves, nato se drevje razmakne, odpre se svet lepega, a robatega Kraškega roba. Pozornost pritegne RTV pretvornik na robu pečine.

Pot ni nikjer izpostavljena, paziti je potrebno le zaradi strelskih jarkov in kavern, raztresenih po grebenu, in neravnega terena, iz katerega štrli manjše skalovje. Vzporedno s Kraškim robom vijuga železnica. Čudovit razgled nas spremlja vso pot.

Še malo...

Gremo levo, pri tem smo še posebej pozorni, saj pot vodi čez železniške tire.

Pohod ni zahteven, večinoma hodimo po lepo uhojenih poteh. Da strnemo misli, se ustavimo pri utrdbi ter vpijemo lepote naše Istre. Za nami je čudovit izlet, pred nami pa nove dogodivščine.

Trajanje poti: 2 uri, odvisno od telesne pripravljenosti ter vmesnih postankov pri cerkvi, jami in še kje ... Naj se vam ne mudi. Ni važno, kako hitro, ampak kaj vse smo doživeli, videli, občutili ter s tem vsaj za kratek čas odmislili skrbi vsakdanjega življenja.

Slike so avtorsko delo posneto s telefonom LG Zero

Viri;

https://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crni_Kal ( 15.11.2018 ).

http://kraji.eu/slovenija/crni_kal_grad/slo ( 15.11.2018 ).
https://www.pzs.si/izdelek.php?pid=572 ( 23.11.2018 ).
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001327 ( 25.11.2018 ).

Vinčec, Milan. Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2016.

https://www.blogger.com/črni kal

https://www.blogger.com/marija snezna

sreda, 14. november 2018

Pešpot od Ospa do Tinjana

Vas Osp leži ob vznožju kraškega roba v bližini Črnega Kala. Je ena najstarejših slovenskih vasi, v pisnih virih je omenjena že konec 11. stoletja. Tu stoji tudi podružnična cerkev svetega Tomaža. Veličastna Osapska stena, ki se dviga nad vasico je nastala kot posledica udora jamskega stropa. V višino sega več kot 170 m in v širino pa kar 500 m. Konec sedemdesetih let so se v Ospu pojavili prvi plezalci. Sedaj pa je to priljubljena destinacija med plezalci iz ožje in širše okolice.

Ob prihodu v vas se držimo levo.

Zavijemo k izletniški kmetiji Vovk, katera ponuja prostor za kampiranje ter lokalno hrano.

Parkiramo lahko na levi strani gostišča ali pa gremo še malo naprej, se držimo desne ter se ustavimo ob kampu.

Pohod začnemo z nadmorske višine Ospa 45 m in si za cilj izberemo vas Tinjan, ki leži na višini 374 m. Za osebe s povprečno kondicijo ta pot do vrha vzame cca. eno uro. Za pohodnike z mlajšimi otroci bo pa to večji izziv, saj se pot neprenehoma dviga.

Pot primerna tudi za navdušence gorskega teka, saj v relativno kratki razdalji premagamo 329 m višinske razlike. Dolžina poti do vrha in nazaj do izhodišča je cca. 5,5 km.

Prispemo do prvih markacij.

Pridemo do razpotja, držimo se desno.

Nadaljujemo po gozdni stezi do čistine.

Antenski stolp na vidiku. Še del poti pred nami.

Pogled na viadukt Črni Kal.

S čistine preidemo ponovno v zavetje gozda.

Še čisto malo ... pa smo na vrhu.

Sledimo različnim markacijam na drevju in na tleh.

Atenski stolp na vidiku, smo že čisto blizu.

Na cilju pri cerkvi svetega Michaela.

Za vse, ki imate dnevnik s Slovenske planinske poti, si tukaj vzamete žig. Zraven je dobro, če imate blazinico za štampiljko.

Tinjan naj bi nastal že v začetku železni dobe. V prvem tisočletju pr. n. št. kot utrjena postojanka, kasneje pa kot rimska in srednjeveška trdnjava. Tu je bil najden bronasti kipec rimskega boga Merkurja, kateri je shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani. Na mestu današnjih hiš je nekoč stalo prazgodovinsko gradišče, od katerega so še danes vidni ostanki obrambnega zidu.

Iz novejše zgodovine Tinjana je pomembno leto 1948, ko se je zaradi tedanje Tržaške krize tu nastanila JLA, da bi s tega strateškega mesta ob morebitnem zapletu branila domovino.

Ob cerkvi je postavljena velika oddajna antena, ki že od daleč izdaja lokacijo vasi. Precej ponesrečen pogled, včasih se staro in novo dopolnjujeta, kar pa ne velja v tem primeru.

Tinjan velja za najlepši razgledni vrh slovenske Istre. Na zahodu je lepo viden Tržaški zaliv z manjšim Koprskim in Miljskim zalivom. Ob zelo dobri vidljivosti pa se vidijo tudi Benetke. Na severni strani je Osapska dolin in nad njo strmi Breg, kjer Spodnji Kras strmo pada v dolino, pogled pa seže preko Nanosa in Trnovskega gozda do Dolomitov in Julijcev. Na vzhodu vidimo skalni rob Podgorskega Krasa nad Črnim Kalom, zadaj pa Slavnik in Kojnik ter vrhove Čičarije proti Učki. Pogled na jug se najprej ustavi na Šavrinskem gričevju v zaledju slovenske obale, lepo vidimo Koper, Izolo in Beli Križ nad Piranom.