Škocjanske jame - Školj - Famlje

Avtocesto zapustimo na izvozu za Divačo. Sledimo kažipotu za Škocjanske jame. Izhodiščna točka današnjega izleta je parkirni prostor pred jamo. Pot nas vodi po učni pešpoti Škocjanski park. Obiskovalci se seznanijo z bogato naravno in kulturno dediščino parka. Spoznavajo površinske in podzemne kraške pojave, med katerimi izstopajo Škocjanske jame. Pešpot poteka v osrčju parka okoli udornic Velike in Male doline, ki ju razdvaja naraven most. To so bile nekoč podzemne jame, a so se stropi udrli. Veličasten je zlasti pogled z razgledišča na Veliko dolino in silovito reko, ki tukaj konča svojo zemeljsko pot in ponikne v podzemni svet.

Glede na to, da sem danes s "Črno puščico" ( vzdevek avta ) naredil kar nekaj kilometrov, sem si že na začetku poti prislužil žig, ki me je čakal nekaj deset metrov stran od avta. Imam namreč dnevnik s Slovenske planinske poti, v katerega beležim žige s pohodov. Šele doma sem ugotovil, da bi moral dobiti drugo štampiljko in da ta ni prava. Pa imam izgovor za ponovni obisk Škocjana.

Držimo se poti za razgledišče, od koder se vije spoštovanja vreden razgled.

V ozadju se vidi vas Škocjan s cerkvico sv. Kancijana, izpred katere je pogled na udornico Mala dolina in Velika dolina. Z druge strani pa je razgled na Vremsko dolino in sotesko reke Reke. Vas se nahaja na vrhu skalne vzpetine ob cesti Matavun - Betanja. Naseljena je bila že zelo zgodaj, o tem pričajo številni predmeti iz železa, fragmenti keramike in stekla. Po Škocjanu so dobile ime bližnje Škocjanske jame.

Še nekaj fotografij z učne poti.

Pot nas vodi do naselja Betanja.  

V zaselku Betanja se nahaja turistična kmetija Pr Betanc, ki ponuja lokalno hrano in prenočišče. Gremo levo od hiše in preidemo z asfalta na makadam cestišče.

Svojo pot nadaljujemo do križišča, kjer izberemo desni razcep za Vremščico.

Pridemo do dela, kjer je postavljen rečni višinomer. 

Pot nas vodi ob reki Reka, na kateri so še danes vidni ostanki nekoč delujočih mlinov. Je največja in najdaljša ponikalnica v Sloveniji. Reka Reka ponikne v Veliki dolini v Škocjanske jame in teče 34 kilometrov podzemno do Jadranskega morja.   

Ob poti stoji igrišče za odbojko, pri reki pa je improviziran pomol primeren za skoke v vodo. Predvidevam, da je voda bistrejša kot danes, saj sem se na pot odpravil po dežju. 

Svojo pot nadaljujemo naprej ter se držimo kažipota za Vremščico. Tik pod vrhom se nam odpre pogled na sotesko reke Reka in naselje Škocjan.

Čez nekaj sto metrov prispemo do razvalin, ki so nekoč bile veličasten grad Školj.

Nad sotesko reke Reke pri Famljah stojijo na strmi prepadni skali razvaline gradu Školj. Prvič se grad omenja leta 1426, pozidan pa je bil morda že v prvi polovici 13. stoletja, kot srednjeveški dvor. V gradu  je bila grajska kapela, sredi dvorišča pa je stal vodnjak. V dobi renesanse so grad popolnoma na novo zgradili. Danes je to priljubljena izletniška točka.

Stari ljudje so pripovedovali, da je tisto iskro, ki je leta 1687 zažgala vas Divača, prinesel veter iz gradu Školj. To iskro pa je prižgala nesmrtna ljubezen med plemkinjo Ano in grajskim stražarjem Bartolomejem. In tudi danes, po tem starem ljudskem izročilu, naj bi vse požare na Krasu povzročile iskre, ki prihajajo iz gradu Školj.

Nadaljujemo proti vasi Famlje.

Vzporedno z makadam cesto sta dva večja travnika.

Ko preidemo z makadama na asfalt cesto, smo še nekaj sto metrov oddaljeni od vasi.

Tu je nekdaj stala rimska postojanka Famula, danes pa so Famlje najbolj znane po svoji podružnični cerkvi sv. Tomaža, ki je bila zgrajena leta 1647 in pozneje večkrat predelana, nazadnje leta 1966. Arhitekturno zanimiva je vhodna lopa, v notranjosti pa obiskovalca pritegnejo lepo ohranjene freske v prezbiteriju iz 15. stoletja. Famlje je gručasto naselje na desnem bregu reke Reke, v smeri od Divače proti Vremskemu Britofu. 

Pot nas vodi skozi vas.

Na koncu vasi pridemo do kažipota za grad Školj, ki nas usmeri nazaj na gozdno pot. Od gradu pa do svoje izhodiščne točke hodimo nazaj po že prej prehojeni poti. Jaz se tega, žal, nisem držal in sem šel naprej čez most reke Reke do vasi Škoflje. Ura je bila že pozno popoldan, tako da sem do avta prišel v temi. K sreči sem s sabo vzel naglavno svetilko, ki me je varno pripeljala do izhodišča. Svetujem, da se držite poti za grad Školj!

Današnji izlet je bil zelo razgiban in poučen. Nekajkrat sem zašel s poti, saj nisem vedel, da moram ( del poti ) slediti kažipotu za Vremščico. Je pa bil ta izlet bolj pustolovski in šola za naprej. Sicer pa ni nič narobe, če sem naredil kakšen kilometer ali dva preveč. Na naslednjo pešpot se bom bolje pripravil, da ne bo nepotrebne slabe volje. 
Vedno, ko gremo na neznan teritorij, se je zaželeno dobro informirati o sami poti, kaj bomo videli ( grad, mlin, vas, znamenitosti,.. ). Odlično bi tudi bilo, da bi s sabo imeli zemljevid in kompas. Oboroženi z osnovnim znanjem branja zemljevida in rokovanja s kompasom bomo zlahka premagovali vse orientacijske ovire.  Le tako bomo prepričani, da je to pot, ki smo si jo zadali prehoditi. Morda se prav po tem ločimo nedeljski izletniki od pravih pohodnikov?!

Za mano je čudovit izlet, pred mano pa nove dogodivščine.

Razmišljanje;

Današnji dan je bil na trenutke kar humoren, najprej se izkaže, da žig ni pravi. Par-krat sem zašel s poti, oziroma je nisem mogel nadaljevati zaradi naraslega hudournika ( to je tisti del pohoda, ki ga nisem opisal ). Za piko na i me je dohitela tema, mojo sotrpinko pa je začelo močno boleti koleno. Pohod je bil prava mešanica čustev. V tem zimske času se moramo odpraviti na pot dovolj zgodaj, saj ne vemo, kaj vse se nam lahko pripeti. 

Školj  

Zgodovina gradu Školj se me je res dotaknila, saj si ne morem predstavljati toliko nepotrebnega trpljenja, bolečin in izgub, ki so se zgodile zaradi turških vpadov. Pravijo, da se zgodovina ponavlja in če vsaj malo poškilimo okoli, dobimo hitro odgovor. Bi bilo precej bolj na mestu, da bi iz preteklih dogodkov izluščili nauk in v bodoče bolj modro izbirali. Niti naših življenj so zelo prepletene, na takšen ali drugače način se vse vrne.

 what goes araund ... comes around

Zahtevnost pohoda je odvisna od fizične pripravljenosti vsakega posameznika; nekaj je vzpona, ampak pot je primerna za širšo pohodniško populacijo, in sicer to velja tudi za nedeljske izletnike. Pohod traja 4 ure in 30 minut - vključno z vsemi mojimi nenačrtovanimi pripetljaji.

Slike so avtorsko delo  posneto s telefonom LG Zero in Iphone 8.

Viri;

http://www.dedi.si/dediscina/194-mala-dolina ( 11.12.2018 ).
https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0kocjanske_jame ( 12.12.2018 ).
https://www.turizem-divaca.si/kulturna_dediscina/ob_reki_reki ( 12.12.2018 ).
http://www.tatjana-malec.si/default.asp?Id=422 ( 12.12.2018 ).
https://www.visitkras.info/kras_in_brkini/ ( 12.12.2018 ).
Vinčec, Milan. Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2016.
https://www.blogger.com/Skocjanske jame