Dolina Glinščice / Val Rosandra

Draga Santa Elia

Draga je majhen zaselek v bližini slovenske meje pri Kozini, ki je svoj razcvet doživljal v času avstrijskega cesarstva. Skozi vas je potekala pomembna trgovska pot, ki je povezovala Trst z Ljubljano in Dunajem. Pozneje je skozi vas zapeljala ozkotirna železnica, ki je povezovala Kras s Trstom. Nekdanja železniška proga je zdaj namenjena kolesarjem in pohodnikom. Naselje pa je zaradi svoje dostopnosti postalo priljubljeno izhodišče za številne izlete v okolico.

Na odseku Kozina zavijemo z avtoceste in se držimo kažipota za Italijo - Trst. Po nekaj kilometrih zavijemo levo za naselje Draga S. Elia. Na začetku vasi je na naši desni parkirišče. S parkirišča gremo levo navzdol  do urejene makadam ceste (kolesarska steza). Pešpot nas vodi po nekoč speljani železniški trasi za Trst. Sama pot je zelo urejena in razgledna, vodi skozi več krajših tunelov. Je zelo obiskana, srečujemo tako pohodnike kot kolesarje. Ob prehodu iz  tunela stoji kažipot, ki nas usmeri levo na Stezo prijateljstva ( Botač/Botazzo ). 

Začnemo se strmo spuščati v dolino reke Glinščice, ki izvira nad vasjo Klanec pri Kozini. Pri mejni vasici Botač reka prestopi na italijansko stran. Tu se začenja kar 500 hektarov velik naravni park Dolina Glinščice / Val Rosandra.

Lepo vidna cerkev sv. Marije v Pečeh ( La chiesetta di Santa Maria ).

Pridemo do vasi Botač. Na drugi strani mostu je nekdanji mejni prehod. Informacijska tabla nas pouči o pohodni poti Stezi prijateljstva. Nastala je v času, ko so bile meje še teže prehodne. Povezovala pa je Klanec z Boljuncem. 

Pot Prijateljstva poteka po starodavni poti soli, ki so jo stoletja uporabljali kranjski trgovci za povezavo s tržaškimi solinami preko Žavelj. Legenda prav, da gre verjetno za pot, ki jo je uporabljal že Martin Krpan za tihotapljenje soli iz Istre na svoji muli.

Pot nadaljujemo po desnem bregu Glinščice, do kažipota za cerkev sv. Marije v Pečeh. Tukaj prečkamo most in se začnemo vzpenjati po blagem s travo in nizkim drevjem zaraščenem levem bregu reke.

Pridemo do skalnega prelaza, kjer  nas kamnite stopnice pripeljejo v popolnoma drug svet. Čeprav hodimo po robu prepada, je pot široka in na nekaterih delih zavarovana z leseno ograjo.

Z razglednega roba se ozremo nazaj in opazujemo slap Supot, ki pada kar 38 metrov globoko.

Le še nekaj deset minut hoje do cerkvice sv. Marije v Pečeh.

Ob vznožju Kraškega hriba stoji cerkev posvečena Mariji. Legenda pravi, da jo je dal sezidati Karel Veliki. Prvi podatki so iz leta 1267, ko je bil v Trstu ustanovljen red bratov Najsvetejšega Zakramenta, ki so znani kot Battuti ( Pretepeni ). Leta 1647 so jo obnovili in razširili. Zaradi oddaljenosti od vsakega zaselka je bila večkrat tarča vandalom. V zadnjih desetletjih so cerkvico obnovile privatne organizacije, ki so tudi obudile stare običaje romanja in procesij skozi dolino.

Po krajšem krepčilnem postanku se odpravimo naprej.

S prepadnih sten znova poniknemo v goščavo.

Držimo se desno. 

V prvem stoletju so Rimljani napeljali 14 km dolg vodovod vse do Trsta, katerega ostanki so vidni še dandanes. Svojemu namenu je služil vse do šestega ali sedmega stoletja, ko je bil namerno poškodovan. 

Na tem mestu se pot razcepi.  Izberemo desno za razgledno točko pri Zabrežcu.

Vedetta di Mocco 

Odlična razgledna točka. Vse besede so odveč ... 

Na zahodu se nam odpre pogled na Trst.

Na jugu se nam razkrije pogled na Boljunec. 

Na jugovzhodu pa lahko občudujemo Dolina reke Glinščice ( Val Rosandra ). 

Od razgledišča se odpravimo naprej do kolesarske steze

Posebnost te soteske sta utrjena kolesarska pot in pešpot z viadukti in predori vklesanimi v skalo. Speljana je po nekdanji 20 kilometrov dolgi železniški progi  Kozina - Trst. Zgrajena je bila 1887. Zadnji vlak do Trsta je odpeljal leta 1959. Kolesarska se v bližini Trsta priključi na pot miru in prijateljstva (Porečanka). 

Vzporedno z nami teče steza, ki nas popelje do enega izmed lepših razgledišč. 

Slika pove več kot tisoč besed. 

Dolina Glinščice je območje, kjer kraški svet zdrsne v Istro. Celinsko ostro podnebje se spogleduje z blagimi mediteranskimi vplivi. V soteski sta tako ustvarjena dva svetova; v zgornjem delu vodotoka prepihanem s hladno burjo so življenjske razmere podobne tistim v gorskem svetu. V spodnjem delu se je v melišče in med skale razraslo edinstveno rastlinje, ki je značilno za blagi mediteranski svet.

Razmišljanje;

Današnji izlet je zame eden izmed zanimivejših in lepših pohodniških doživetij. Sama pot je zelo raznolika, vodi nas od gozdnih stez do prepadnih sten doline. Raziskovanje tega naravnega rezervata je prava dogodivščina polna kulturnih bogastev. Dolina Glinščice je zelo priljudna destinacija z dosti obiska. 


Z zmernim tempom pot prehodimo v 3 urah. Izlet je zahtevnejši, saj je dosti spustov in posledično dosti vzponov. Pot vodi ob prepadnem območju, sicer je steza precej široka in na določenih odsekih zavarovana, ampak previdnost ni odveč.

Slike so avtorsko delo  posneto s telefonom LG Zero in Iphone 8.

Viri;

http://www.riservavalrosandra-glinscica.steza-prijateljstva ( 17.12.2018 ).
https://sl.wikipedia.org/wiki/Dolina_Glin%C5%A1%C4%8Dice_pri_Trstu ( 18.12.2018 ).

Vinčec, Milan. Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2016.