četrtek, 6. december 2018

Po poteh treh vasi.

Primorsko avtocesto zapustimo na izvozu za Črni Kal. Vožnjo nadaljujemo po stari cesti za Koper in se držimo za Pulj ( Pula ), Hrastovlje. Kažipot Hrastovlje nas usmeri levo na lokalno cesto. V vasi pri gostilni Švab zavijemo desno in parkiramo. Pogled nam takoj pritegne cerkev sv. Trojice, ki leži na nižji vzpetini.

Hrastovlje ležijo pod Kraškim robom v zgornjem delu Rižanske doline. So tipična istrska vasica s kamnitimi hišami, grajenimi iz belega kraškega kamna. V notranjost dvorišč vstopimo skozi lepo okrašene vhodne portale. Je majhna vasica, v kateri gospodarsko aktivnost pomenita gostilna in turizem na vasi. Petnajsto stoletje je zaznamovalo pustošenje kuge, ki naj bi po legendi pomorila vse prebivalce, razen dveh deklet, od katerih naj bi izšli vsi nadaljnji rodovi in po njima nosili dva najbolj pogosta priimka v vasi, Kocjančič in Rihter.



Nastanek cerkve sega v čas od 12. do 14. stoletja. Obzidje so postavili nekoliko kasneje; predvidevajo, da v prvi polovici 16. stoletja, ki je služilo kot obrambni zid pred napadi Turkov. Cerkev je zidana večinoma iz kamna, tako kot je značilno za celotno primorsko. 


Oken na cerkvi ni veliko prav zaradi tukajšnjih vremenskih razmer. Poleti je prostor zavarovan pred sončno pripeko, pozimi pa pred burjo. V kolikor si želimo ogledati notranjost cerkve, pokličemo na telefonsko številko, ki jo najdemo na vratih obzidja. Dobimo se z gospo Rihter, ki nas popelje v notranjost cerkve. Stene in stropi so zapolnjeni s freskami in nam prikazujejo svetopisemske dogodke. Mednarodno prepoznana je postala leta 1949, ko je domačin Jože Pohlen ( slovenski slikar, kipar ) razkril freske Mrtvaškega plesa. Za tri evre dobimo poleg vstopa tudi voden ogled cerkve. 

 Mrtvaški ples...


Nihče ne ubeži smrti, pred njo smo vsi enaki, tako revni kot bogati.


Pozornost pritegne tudi ta freska, ki prikazuje Jezusa v pred-peklu, kateri premaga hudiča in s tem od tam reši pravične duše. S tem je Kristus dokazal svojo oblast nad hudičem in smrtjo. Pred-pekel predstavlja vse tiste, tako pravične kot hudobne, ki so umrli pred Kristusom.



V naselju Hrastovlje si poleg cerkve lahko še ogledamo osebno  zbirko Grozdana Pohlena, ki zajema stare predmete iz življenja domačinov, orožje iz prve in druge svetovne vojne,... V vasi je tudi galerija umetnika Jožeta Pohlena. 

Odpravimo se naprej in sledimo markacijam.


Držimo se levo. Naša pot vodi po utrjenih kolovozih, stezah in makadamski cesti.

Vzporedno z nami teče železnica, na kateri pogosto videvamo tovorne vlake. Ko prečkamo železniški podhod, gremo za Zanigrad. 

Začnemo se vzpenjati, na desni nas spremlja vas Hrastovlje, pred nami se pa že vidi zvonik ( "turn" ) cerkve. 

Zanigrad je danes zapuščena vasica na južnem predelu Podgorskega Krasa. Pod vasjo leži cerkev sv. Štefana, ki je postavljena tik nad prepadom. Notranjost cerkve je bogata s freskami iz 15. stoletja. Tu je tudi glagolski napis iz leta 1418. Napise  v glagolici najdemo tudi v cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah. Zanigrad oživi le na Štefanovo, ob vsakoletnem blagoslovu konj, 26. decembra.


V bližini cerkve je odlično razgledišče. 

Ko gremo naprej, se držimo levo.





Pot vodi mimo hiše ponovno v gozd. Markacije so tako na drevju kot na tleh.

Podpeč je najvišje ležeče naselje pod Kraškim robom, že ime pove, da vas leži pod pečjo. Hiše so vzidane globoko pod kraško steno, kjer je tudi vodni izvir. Na manjši planoti leži cerkvica sv. Helene iz leta 1489. Kraj je zelo razgleden. Obzorje na jugu zapira Istrsko hribovje, na zahodu se dviga Tinjan s Koprom v ozadju, pogled niže pa nas popelje v Hrastovlje in v dolino reke Rižane. V vasi stoji znamenita Prkičeva hiša iz leta 1547, ki je poleg Benkove hiše v Črnem Kalu, edini ostanek najstarejšega stavbnega izročila pod Kraškim robom. Ob naselju teče železniška proga med Kozino in Koprom, ki je bila zgrajena leta 1967. Vibracije vlaka so močno poškodovale cerkev. Nekatere freske so bile zaradi tega odstranjene, uničene.

Nad vasjo se dviga daleč naokoli viden obrambni beneški stolp, zgrajen v 11. stoletju iz klesanega belega kamna. Visok je 17 metrov. Pod stolpom je v skalnem bregu naravna jama, ki je bila zatočišče domačinov pred sovražnimi napadalci.

Pot je dokaj strma in na določenih odsekih moramo stopati previdneje. 

S stolpa se nam odpre čudovit razgled na Rižansko dolino in Koprski zaliv.

Odpravimo se naprej na še višje ležeče razgledišče. Zjat je nenavadno ime sicer neizrazitega vrha na robu kraške stene, ki se dviga nad stolpom in naseljem Podpeč. Vrh je med lepšimi razglednimi točkami. Pogled nas ponese na Slavnik, Kojnik, Lačno, Koprski zaliv in viadukt Črni Kal. Ob pravem vremenu pa pogled seže vse do Dolomitov in Julijskih Alp.

Po isti poti se odpravimo nazaj do razcepa v gozdu.

Vedno bližje smo naši izhodiščni točki. 



Po štirih urah hoje sem že malo utrujen in željan dobre hrane. Dan je kljub rahlo muhastemu vremenu potekal po načrtu. Videl sem vse, kar sem si zadal. Kraji, ležeči ob Kraškem robu, so res nekaj posebnega, vsakič znova me navdušijo. Se že veselim novih podvigov. Za mano je čudovit izlet, pred mano pa nove dogodivščine.


Razmišljanje; 

Ta razdvojenost med naravo in mano se tanjša, tu se zavem, kako veliko se moram še naučiti, izkusiti. Vedno bolj cenim čas, a se hkrati zavem, koliko sem ga že zapravil. Za resnično svobodo moram postati gospodar svojega časa. Tako narava kot čas sta do nas neizprosna, ura tika taka ne-ozirajoče na naše želje, potrebe. V takšnih trenutkih se zavem svoje majhnosti in nepomembnosti.




Slike so avtorsko delo  posneto s telefonom LG Zero in Iphone 8.

Viri;

https://odnmedia.s3.amazonaws.com/files/Povzetki%20kr%C5%A1%C4%8Danske%20vere20170630-085641.pdf ( 3.12.2018 ).
https://sl.wikipedia.org/wiki/Hrastovlje ( 4.12.2018 ).
https://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_sv._Trojice,_Hrastovlje ( 4.12.2018 ).
http://drustvo-boskarin.si/zanimivosti-v-blizini-parka/ ( 4.12.2018 ).
https://www.ekodezela.si/po-sloveniji/na-potep-skriti-koticki/zanigrad-vasica-brez-prebivalcev-ki-vsako-leto-ozivi-26-decembra/ (4.12.2018 ).
https://www.ekoper.si/koper/skriti-koticki-koprskega-zaledja-obrambni-stolp-v-podpeci/ (5.12.2018 ).
https://www.hribi.net/gora/zjat/26/1707 ( 5.12.2018 ).
Vinčec, Milan. Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2016.




6 komentarjev:

  1. Zelo lepa in zanimiva pot :)
    Odlično napisan blog.

    OdgovoriIzbriši
  2. Te poti ste predstavili na zelo zanimiv način, mladi mož. Morda se še jaz odpravim na te poti

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. V kolikor se odločite, da jih doživite skozi lastne oči, vam zagotovo ne bo žal. Hvala za spodbudne besede.

      Izbriši
  3. Zelo lepo predstavljene pohodniske poti. Smatram,da bi tudi zacetnik-pohodnik uspesno premagal te poti.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Vsekakor so ti pohodniški podvigi, primerni tako za izkušene kot manj izkušene pohodnike. Hvala za lepe besede.

      Izbriši