Pohodnik si

Sobotno jutro, s sabo prinese nove izzive. Kot kaže bodo vremenski pogoji idealni. Temperatura rahlo pod ničlo. Sneg je sprijet in pomrznjen. Po nekaj minutah hoje se vlaka zoži in hodiva po shojeni stezi. Po nekaj sto metrih si nadeneva dereze in korakava naprej. Mrzel zrak prežema gozd. Prvič v tej zimski sezoni so vremenski pogoji popolni. Sonce in mraz sta dobra sopotnika. Razpoloženje je visoko in temu primeren tudi tempo. Očitno sem dobro spal in se tudi primerneje prehranjeval. Tokrat so noge močne in neutrudne, pridno nabirava kilometre. Še zadnji klanec in sva na Malem Golaku. Če je bila pot osamljena brez ljudi je vrh čisto nasprotje. Precej večje število pohodnikov, kot sem jih vajen tu gor. Je pa tu tudi večja organizirana skupina planincev, kateri imajo pravo pogostijo. So še pod vtisom novega leta, pravi veseljaki. V glavnem vsi prijazni, nasmejani, vladalo je dobra vzdušje. Manj oblegane in težje dostopne destinacije iz ljudi privabijo toplino in prijaznost. Panorama pa ...

Nedelja, 29 december.  Kot se  spodobi  za konec vikenda, sem malo dlje poležal. A sonce že kuka skozi okno in vabi v nove dogodivščine. Pripravim si čaj, v nahrbtnik zložim dodatno majico in pulover, ter se odpravim na pot. Po dvajsetih minutah vožnje, parkiram v Podgorju, se dam v pohodne nastavitve in že me pot vodi proti Slavniku. Prečim železniške tire in zavijem levo. Pred lovsko kočo se nam z desne ponudi steza, kateri sledim nekaj sto metrov, nato pa levo v klanec. Kaj hitro mi postane toplo. Slečem jakno in pot nadaljujem v kratkih rokavih. Če je prvi del poti obsijan s soncem je drugi del njegovo nasprotje. Vstopim v temačnejše in občutno hladnejše okolje. Senca in veter me spremljata do zadnjega dela, ki pa je znova temperaturno prijaznejši. Pridem do ceste ampak ji ne sledim in grem desno v hrib. Saj je namen današnjega pohoda pridelati nekaj več višinskih metrov. Potem pa proti današnjemu cilju. Na vrhu se naužijem pogledov in že hodim nazaj. Ponovno grem čez...

Ob peti uri me prebudi alarm, stežka vstanem in se pripravim na današnjo dogodivščino. Čez slabo uro sva že na cesti in vozim proti izhodišču. Po uri in pol vožnje parkiram na planini Jezerca v KSA, kjer se nama pridruži še en član silvestrske oprave. Dela se lep dan, v dolini megla mi pa nad oblake. Za varnejši in boljši oprijem si nataknemo derezice in že hodimo proti prvemu vrhu. Danes se nismo hecali saj smo osvojili tri vrhove. Za prvi cilj smo izbrali Kompotelo nadmorske višine 1989 m, kjer smo se preoblekli, pomalicali in seveda s slikami ovekovečili ta izlet. Nato je sledil spust in znova v klanec proti Vrhu Korena nadmorske 1999 m. Prej veter sedaj pa znova greje sonce in že si slačim jakno ter pot nadaljujem v kratkih rokavih.  Po osvojitvi tega vrha se napotimo še na današnji zadnji cilj in sicer je to Košutna z 1974 nadmorskimi metri. Na vrhu, kot ves čas danes, so razgledi čudoviti. Nebo brez oblačka, a brez vetra pač ne gre. Dogodivščina se bliža koncu. Čaka nas še sp...

Z avtoceste Koper - Ljubljana zavijemo na izhod Divača in po industrijski coni zavijemo v križišču desno za Dolnje Ležeče. Po glavni cesti se peljemo vse dokler z leve ne opazimo avtobusne postaje, pred njo zavijemo levo. Po približno petih minutah se nam z leve priključi prvi asfaltiran odcep, to  je naše današnje izhodišče.    Vr emščica, moja priljubljena vikend destinacija. Za izhodišče najpogosteje izberem Vagon, pravilno se imenuje Loščica. Ta pot mi je najljubša. Čez teden ni ljudi, ob vikendih pa tudi ni neke gneče. Avto parkiram pod drevesi v senco. V tem delu dneva je kar mračno, sončni žarki s težavo prodrejo skozi goste krošnje. Pogled privabi vagon, ki stoji pod drevesi. Kar naenkrat imam veliko vprašanj a le malo odgovorov.  Ko garmin najde satelitski signal, vklopim štart in pot pod noge. Noge so lahke in močne, čez čas padem v ritem in glava se odklopi od tedenskega dogajanja.  Sama pot je prijetna, v tem delu leta na določenih mestih malenkost p...

Vas Osp leži ob vznožju kraškega roba v bližini Črnega Kala. Je ena najstarejših slovenskih vasi, v pisnih virih je omenjena že konec 11. stoletja. Tu stoji tudi podružnična cerkev svetega Tomaža. Veličastna Osapska stena, ki se dviga nad vasico je nastala kot posledica udora jamskega stropa. V višino sega več kot 170 m in v širino pa kar 500 m. Konec sedemdesetih let so se v Ospu pojavili prvi plezalci. Sedaj pa je to priljubljena destinacija med plezalci iz ožje in širše okolice. Ob prihodu v vas se držimo levo.  Zavijemo k izletniški kmetiji Vovk, katera ponuja prostor za kampiranje ter lokalno hrano. Parkiramo lahko na levi strani gostišča ali pa gremo še malo naprej, se držimo desne ter se ustavimo   ob kampu. Pohod začnemo z nadmorske višine Ospa 45 m in si za cilj izberemo vas Tinjan, ki leži na višini 374 m. Za osebe s povprečno kondicijo ta pot do vrha vzame cca.  eno uro. Za pohodnike z mlajšimi otroci bo...