Mali Golak
Sobotno jutro, s sabo prinese nove izzive. Kot kaže bodo vremenski pogoji idealni. Temperatura rahlo pod ničlo. Sneg je sprijet in pomrznjen. Po nekaj minutah hoje se vlaka zoži in hodiva po shojeni stezi. Po nekaj sto metrih si nadeneva dereze in korakava naprej. Mrzel zrak prežema gozd. Prvič v tej zimski sezoni so vremenski pogoji popolni. Sonce in mraz sta dobra sopotnika. Razpoloženje je visoko in temu primeren tudi tempo. Očitno sem dobro spal in se tudi primerneje prehranjeval. Tokrat so noge močne in neutrudne, pridno nabirava kilometre. Še zadnji klanec in sva na Malem Golaku. Če je bila pot osamljena brez ljudi je vrh čisto nasprotje. Precej večje število pohodnikov, kot sem jih vajen tu gor. Je pa tu tudi večja organizirana skupina planincev, kateri imajo pravo pogostijo. So še pod vtisom novega leta, pravi veseljaki. V glavnem vsi prijazni, nasmejani, vladalo je dobra vzdušje. Manj oblegane in težje dostopne destinacije iz ljudi privabijo toplino in prijaznost. Panorama pa čudovita, težko je opisati to kar ponuja razgled. Prava paša za oči. Bil že večkrat tu ampak nobeden letni čas ne očara toliko kot zima. Počasi naju z vrha prežene veter, današnji gospodar. Nazaj jo mahneva krožno proti Iztokovi koči. Srečava več pohodnikov, saj je ta stran bolj oblegana. Prideva do ceste kateri slediva levo. S časoma prideva nazaj do steze, ki ji slediva do izhodišča. To je koča Edmunda Čibeja v Tihi dolini. Začetek leta nama je pričaral zimsko idilo.
Dolžina poti 8,7 kilometra in 540 višinskih metrov. Povprečna temperatura je bil 0 stopinj cezija, najnižja pa je bila -4 stopinje.
Komentarji
Objavite komentar