Na Paški Kozjak lahko pridemo iz različnih smeri. Dostopen je iz Dobrne, Velenja, Doliča in Vitanja. Poleg cerkve sv. Jošta stoji podružnična šola Paški Kozjak, ki pa je svoja vrata zaprla leta 2009. Na zahodnem delu Kozjaka je najvišji vrh Špik z 1109 metri, na vzhodu pa je to Basališče s 1272 metri.
Tu poteka tromeja med občinami Mislinja, Velenje in Dobrna.
Parkiramo lahko pri podružnični šoli Paški Kozjak oz. se peljemo nekaj deset metrov naprej ter se ustavimo na večjem makadam prostoru ob pokopališču.
To je naša izhodiščna točka. Gremo na Basališče.
Pot je na določenih odsekih precej izpostavljena, prepadna ter zaradi snega in južnega vetra precej razmočena in spolzka. Markacije so dobro vidne, sicer nas pa pot vodi po samem grebenu tako, da ne moremo prav dosti zaiti.
Pokažejo se prve skale, te sicer niso tako visoke in prepadne kot v visokogorju, vendar je na nekaterih odsekih potrebno stopati previdneje.
Skozi drevje nas spremlja pogled na Mislinjsko dolino in del Pohorja, to je na severni strani. Z juga pa se nam prikaže Celjska kotlina z okolico. Razgled je nekoliko slabši zaradi poraščenosti grebena z drevjem.
Iz zavetja gozda se spustimo do roba travnate planjave, ki se imenuje Ostrica. Svojo pot nadaljujemo po levi strani vzporedno z gozdom. Po nekaj minutah pridemo do kažipota, ki nas usmeri ponovno v gozd za Basališče.
Na Basališču se lahko vpišemo v planinsko knjigo in dobimo žig razširjene Slovenske planinske poti. Ta lokacija ni posebej razgledna, saj nam drevesa zastirajo pogled.
Po isti poti se odpravimo nazaj proti Ostrici.
Na travnati planjavi, je vsako leto srečanje planincev na Ostrici. Ta tradicionalni, že 36. pohod povezuje planince iz Vitanja, Dobrne, Velenja in Mislinje ter drugih sosednjih občin. Srečanje se običajno zgodi v mesecu maju.
Na obrobju gozda zagledamo nekakšen piknik prostor, ko pridemo bližje, pa vidimo, da je tu postavljen Kajuhov tabor v spomin borcem 14. divizije. Karel Destovnik Kajuh je bil slovenski pesnik in narodni heroj, ki je umrl pod roko slovenskega stražmojstra Franceta Černeta, ki je skupaj z Nemci in drugimi orožniki sodeloval pri napadu.
Nadaljujemo do obronka jase, kjer nas steza ponovno vodi skozi gozd. Po sestopu iz gozda na makadam cesto hodimo desno.
Kažipot nas usmeri na Paški Kozjak.
Ponovno smo pri svoji izhodiščni točki. Odpravimo se naprej mimo cerkve in šole ter se držimo levo. Pot nas vodi na Špik.
Gremo mimo šolskega igrišča, ki služi raznim športnim prireditvam in piknikom.
Prihod na Špik ...
Špik je najbolj zahodni vrh razmeroma dolgega grebena Paškega Kozjaka. Z vrha se nam razkrije razgled proti zahodu, kjer se lepo vidi Šaleška dolina z Velenjskim jezerom ter značilni visoki dimniki termoelektrarne Šoštanj. Med številnimi hribi pa najbolj izstopajo Menina planina, Golte, Kamniško Savinjske Alpe, Peca in Uršlja gora. Špik je zaradi lahkega dostopa in odličnega razgleda priljubljena izletniška točka, pod katerim leži tudi planinski dom na Paškem Kozjaku.
Današnji pohod je zahtevnejši zaradi vremenskih razmer. Traja 4 ure in 30 minut. Najlepši del poti je razgledna točka na Špiku, do koder smo prišli čisto premočenih čevljev. Kombinacija jugo vetra in snega je posledično pomenila precej moker in spolzek teren in s tem večji izziv. Kljub temu da je sobota, danes ne srečamo dosti pohodnikov. V kolikor si želite večjo zasebnost in mir, je ta pot nalašč za vas.
Viri;
https://slovenija/paskega-kozjaka ( 27.12.2018 ).
https://sl.wikipedia.org/wiki/Karel_Destovnik_-_Kajuh ( 27.12.2018 ).
https://www.delo.si/pesniku-in-narodnemu-heroju-karlu-destovniku-kajuhu. ( 27.12.2018 ).
https://www.druzina.si/ICD/ ( 04.01.2019 ).
