Pohodnik si

Čez teden smo se dogovarjali za vikend turo. Izbranih je bilo nekaj dobrih idej. Pogledali smo par hribovskih spletnih strani in pade odločitev. Odpravili se bomo v KSA.  Pogled na uro mi kaže 4:45, čas je za vstajanje. Pripravim si zajtrk in spakiram še par stvari v nahrbtnik in že hodiva proti avtu.  Po uri in pol vožnje prispeva do parkirišča v vasi Mače. Kmalu se nama pridruži še en član. Preobujem si čevlje namestim nahrbtnik in sem pripravljen. Vklopim Garmin in že hodimo. Je precej hladno, tako da je začetni tempo malo višji. Sprva hodimo po zasneženi makadamski cest, kasneje pa nas markacije speljejo na stezo. Pot je strma in precej naporna. Kaj kmalu sem že v kratkih rokavih. Tudi moja sotrpina sta slekla kakšno plast oblačila. Pridno nabiramo višinske metre in že smo nad meglo. Srečujemo pohodnike, ki hodijo nazaj v dolino. So bili na sončnem vzhodu. Zaradi jasnine, ki jo je ponudil današnji zimski dan, je moralo biti čudovito. Ampak tudi nas bodo verjetno počakali p...

Sobotno jutro, s sabo prinese nove izzive. Kot kaže bodo vremenski pogoji idealni. Temperatura rahlo pod ničlo. Sneg je sprijet in pomrznjen. Po nekaj minutah hoje se vlaka zoži in hodiva po shojeni stezi. Po nekaj sto metrih si nadeneva dereze in korakava naprej. Mrzel zrak prežema gozd. Prvič v tej zimski sezoni so vremenski pogoji popolni. Sonce in mraz sta dobra sopotnika. Razpoloženje je visoko in temu primeren tudi tempo. Očitno sem dobro spal in se tudi primerneje prehranjeval. Tokrat so noge močne in neutrudne, pridno nabirava kilometre. Še zadnji klanec in sva na Malem Golaku. Če je bila pot osamljena brez ljudi je vrh čisto nasprotje. Precej večje število pohodnikov, kot sem jih vajen tu gor. Je pa tu tudi večja organizirana skupina planincev, kateri imajo pravo pogostijo. So še pod vtisom novega leta, pravi veseljaki. V glavnem vsi prijazni, nasmejani, vladalo je dobra vzdušje. Manj oblegane in težje dostopne destinacije iz ljudi privabijo toplino in prijaznost. Panorama pa ...

Nedelja, 29 december.  Kot se  spodobi  za konec vikenda, sem malo dlje poležal. A sonce že kuka skozi okno in vabi v nove dogodivščine. Pripravim si čaj, v nahrbtnik zložim dodatno majico in pulover, ter se odpravim na pot. Po dvajsetih minutah vožnje, parkiram v Podgorju, se dam v pohodne nastavitve in že me pot vodi proti Slavniku. Prečim železniške tire in zavijem levo. Pred lovsko kočo se nam z desne ponudi steza, kateri sledim nekaj sto metrov, nato pa levo v klanec. Kaj hitro mi postane toplo. Slečem jakno in pot nadaljujem v kratkih rokavih. Če je prvi del poti obsijan s soncem je drugi del njegovo nasprotje. Vstopim v temačnejše in občutno hladnejše okolje. Senca in veter me spremljata do zadnjega dela, ki pa je znova temperaturno prijaznejši. Pridem do ceste ampak ji ne sledim in grem desno v hrib. Saj je namen današnjega pohoda pridelati nekaj več višinskih metrov. Potem pa proti današnjemu cilju. Na vrhu se naužijem pogledov in že hodim nazaj. Ponovno grem čez...

Ob peti uri me prebudi alarm, stežka vstanem in se pripravim na današnjo dogodivščino. Čez slabo uro sva že na cesti in vozim proti izhodišču. Po uri in pol vožnje parkiram na planini Jezerca v KSA, kjer se nama pridruži še en član silvestrske oprave. Dela se lep dan, v dolini megla mi pa nad oblake. Za varnejši in boljši oprijem si nataknemo derezice in že hodimo proti prvemu vrhu. Danes se nismo hecali saj smo osvojili tri vrhove. Za prvi cilj smo izbrali Kompotelo nadmorske višine 1989 m, kjer smo se preoblekli, pomalicali in seveda s slikami ovekovečili ta izlet. Nato je sledil spust in znova v klanec proti Vrhu Korena nadmorske 1999 m. Prej veter sedaj pa znova greje sonce in že si slačim jakno ter pot nadaljujem v kratkih rokavih.  Po osvojitvi tega vrha se napotimo še na današnji zadnji cilj in sicer je to Košutna z 1974 nadmorskimi metri. Na vrhu, kot ves čas danes, so razgledi čudoviti. Nebo brez oblačka, a brez vetra pač ne gre. Dogodivščina se bliža koncu. Čaka nas še sp...